22. april
Bukovniki so bili kmetje ali podeželski obrtniki, ki so zaradi pomanjkanja knjig prepisovali ali prevajali iz nemščine ljudske in nabožne pesmi ter zapisovali domače ljudske pesmi in pripovedi. Bili so nekakšni samorastniki, saj so se sami naučili brati in pisati; značilni so bili predvsem za Koroško. Najstarejši ohranjeni rokopisi so iz prve polovice 18. stoletja. Po doktorju Francetu Kotniku, narodopiscu in literarnem zgodovinarju, beseda »bukovnik« izhaja iz izraza »bukovski«; to naj bi pomenilo latinski jezik. Ta izraz so uporabljali že slovenski protestantski pisci. Bukovski jezik je v tem smislu torej mrtev jezik, saj je živel le v bukvah, knjigah, in tisti, ki je znal bukovsko, je pri ljudeh veljal za izobraženega.
Kot prevajalec, prirejevalec in delno tudi samostojni oblikovalec se je uveljavil predvsem Andrej Šuster Drabosnjak iz Drabosinja blizu Vrbskega jezera, med pomembnejše bukovnike pa sodi tudi Jurij Vodovnik s Skómarja na Pohorju. Rodil se je na današnji dan ped 230-imi leti. Izučil se je za tkalca, bil cerkovnik v rojstni vasi in ljudski živinozdravnik, na starost pa se je preživljal s petjem svojih in tujih pesmi. Svoje pesmi je sam zapisoval in pogosto tudi uglasbil. Nekaj je bilo objavljenih, po večini pa so jih širili v prepisih in s petjem; številne so tudi ponarodele. V njih je Jurij Vodovnik šaljivo in poučno prikazoval svoje in vaško življenje, iz njegovih nabožnih verzov pa veje tudi razsvetljenski in baročni moralizem. Tako je njegov nagovor pred 30. leti na pohorju povzel ljubiteljski igralec marko Cvahte: *Posnetek Juriju Vodovniku so že leta 1859 v domačem Skomarju postavili nagrobnik, leta 1900 spominsko ploščo na tamkajšnji župnijski cerkvi, leta 1955 pa sredi vasi spomenik, delo kiparja Milana Vojska.
Posebno mesto v slovenski književnosti zavzema pisateljica, publicistka in odločna bojevnica za ženske pravice Zofka Kveder. V svojih delih je prikazovala žensko kot žrtev razrednega in družinskega zatiranja ter zlagane civilizacije. Taka je téma romana “Njeno življenje”, zbirke črtic “Misterij žene”, pa tudi protivojnega romana v pismih “Hanka”. V štiridejanki “Pravica do življenja” pa zagovarja pravico ženske do izbire življenjskega sopotnika po svoji volji. Ivan Cankar je o njej napisal, da je prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo. Zofka Kveder se je rodila leta 1877 v Ljubljani.
Leta 1937 je v reviji Dom in Svet izšel zapis Edvarda Kocbeka z naslovom: Premišljevanje o Španiji. V javnosti je nastala ostra polemika, saj je Kocbek opredelil špansko levico za etično čisto in pozitivno stran, čeravno je omogočala komunistično revolucijo, medtem ko je desno oziroma katoliško stran v španskem spopadu opredelil za fašistično, čeprav je bila fašistična le ena od desnih frakcij. Ta španski razdor je prenesel v slovenski okvir in nakazal, da v Sloveniji obstaja podoben konflikt.
- aprila 1941 – 16 dni po nacističnem napadu na Kraljevino Jugoslavijo –je bilo v Londonu ustanovljeno slovensko uredništvo britanskega radia BBC. Prvi slovenski glas tega radia je bila nemška Judinja Lize Hulton, tedaj še Liza Hirsch. Pred nacisti se je najprej zatekla v Maribor, nato pa v London. Prvi novinar je bil Anton Poberaj. Kot večina uredništev BBC-jevega svetovnega servisa je tudi slovensko nastalo zaradi nacistične okupacije, med katero je okupirana Evropa, tudi Slovenija, poslušala “Radio London” skrivaj in z velikim tveganjem. Med tistimi, ki so občasno sodelovali v maloštevilni slovenski medvojni ekipi BBC, sta bila poleg literarnega zgodovinarja dr. Janka Lavrina tudi predstavnik jugoslovanske emigrantske vlade dr. Alojzij Kuhar (brat pisatelja Prežihovega Voranca) in Slavo Klemenčič, pozneje lektor angleščine na ljubljanski univerzi. Oddajanje v slovenščini se je nadaljevalo tudi po vojni, poslušanje v Sloveniji pa je bilo spet povezano s tveganjem, saj je komunistična oblast, tako kot pred njo nacistična, zasnovala svoj informacijski koncept in je bil program BBC odveč in nezaželen. Poleg Radia Kričač, ki je deloval od novembra 1941 do aprila 1942, Radia OF – oddajal je od julija 1944 do konca aprila 1945 – Radia Svobodna Jugoslavija, ki je od leta 1943 prav tako oddajal v slovenščini, in vatikanskega radia je bil program britanskega BBC edini slovenski glas svobodnega sveta, ki so ga med drugo svetovno vojno slišali po celotnem narodnem ozemlju. Slovenski radijski servis britanskega BBC je končal svoje delo-ih po 64 letih nepretrganega oddajanja, saj se je geopolitični pomen Slovenije, obseg njene svobode in neodvisnosti medijev spremenil. BBC je decembra 2005 zaprl 8 od 12 evropskih uredništev: poleg slovenskega tudi bolgarsko, češko in grško.
15. april
Na današnji dan leta 1818 se je v Brucku na Muri v Avstriji rodila prva slovenska pesnica Fanny Hausman, s polnim imenom Franziska Maria Elizabeth Haussmann. Starši so ji zagotovili dobro izobrazbo, študirala je tudi na Dunaju, po materini smrti pa sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje pri Žalcu. Njen materni jezik je bila nemščina, a učenja slovenščine se je lotila zelo natančno in sistematično. Oktobra 1848 je v “Celskih novinah” izšla njena pesem “Vojakov izhod” in Lovro Toman, politik in pesnik, soprog prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič Turnograjske, je v navdušenju nad pesmijo objavil hvalnico z naslovom “Prvi slovenski pesnici”. O poeziji Hausmannove je bilo napisanih kar nekaj študij in znanstvenih razprav, pojavilo se je celo nekaj dvomov o njenem avtorstvu. Sicer pa je pisala ljubezensko, domovinsko in moralistično liriko ter jo objavljala v “Celskih novinah”, “Slovenskih novinah” in v “Sloveniji”.
Pisatelj, politik, novinar in dramatik Etbin Kristan je bil borec za socialne pravice in eden prvih intelektualcev v slovenskem delavskem gibanju. Rodil se je na današnji dan leta 1867 v Ljubljani. Kot politik velja za tvorca Tivolske resolucije, razvil je idejo osebne avtonomije in se zavzemal za jezikovno poenotenje južnoslovanskih narodov; zato se je razšel z dolgoletnim prijateljem Ivanom Cankarjem, ki je temu odločno nasprotoval. Zgodaj se je začel ukvarjati s politično publicistiko. Zastopal je predvsem ideje druge internacionale. Pomembnejši je kot dramatik, gledališki kritik in organizator. Kljub številnim pomanjkljivostim in ideološki enosmernosti velja Etbin Kristan za vsestranskega, predvsem pa izrazito nadarjenega dramskega pisca. Njegova dela so Volja, Ljubislava in Kato Vrankovič; ob Ivanu Cankarju in Lojzu Kraigherju je bil naš najpomembnejši dramatik pred prvo svetovno vojno.
Po tistem, ko je približno 150 kilometrov pred otokom Nova Fundlandija ob vzhodni obali Kanade malo pred polnočjo zadela v ledeno goro, je v prvih urah današnjega dne leta 1912 potonila tedaj največja potniška ladja, parnik Titanik. V največji nesreči v potniškem ladijskem prometu dotlej se je od 2224 potnikov in članov posadke rešilo le 707 ljudi. Na ladji, za katero so predstavniki ladjarske družbe arogantno trdili, da je niti bog ne more potopiti, so bili tudi štirje Slovenci. Umrla sta Janko Vovk iz Save in Janez Merkun iz Spodnje Bele pri Preddvoru, preživela pa Franc Karun in njegova tedaj štiriletna hči Manca. Franc je umrl leta 1934, Manca pa leta 1971 – ne da bi od družbe White Starr Line – lastnice Titanica – dočakala kakršno koli odškodnino.
Po skoraj desetih letih delovanja slovenske televizije – za njen uradni začetek šteje 11. oktober 1958, ko je bil na sporedu prvi “Televizijski obzornik” – je dozorel čas, ko naj bi zaživel tudi televizijski dnevnik, osrednja informativna oddaja, ki je dotlej potekala iz beograjskega studia v srbskem oziroma srbohrvaškem jeziku. Na današnji dan leta 1968 je bil ob osmih zvečer na sporedu prvi “Televizijski dnevnik”, pripravljen in oddajan iz ljubljanskega televizijskega studia. Uredila sta ga Marko Rožman in Tugo Klasinc, realiziral Emil Rižnar, prispevke sta brala Marija Velkavrh in Vili Vodopivec, podatke o vremenu pa Pavle Jakopič.
“Ko so dozorele družbeno-politične razmere in ko se je RTV Ljubljana skupaj z drugimi televizijami v Jugoslaviji usposobila tudi tehnično (dvojna reverzibilna televizijska zveza od Nanosa do Skopja, povezava z mednarodnimi viri informacij v okviru Evrovizije in Intervizije, izpopolnitev studijske tehnike itd.), je napočil čas, ko si slovenske televizije ne moremo več zamišljati brez osrednje informativne oddaje, kakršna bo slovenski TV dnevnik,” je ob uvedbi TV-dnevnika leta 1968 zapisal Dušan Fortič, takratni direktor TV Ljubljana.
Knjige iz zbirke Pet prijateljev dosegajo vse višje cene: “Zanimanja je ogromno”
Priljubljene pustolovske knjige, ki so v Sloveniji izšle v 90. letih, se na trgu rabljenih knjig prodajajo kot vroče žemljice.
Prvo knjigo iz zbirke Pet prijateljev, v izvirniku Famous Five, je angleška pisateljica Enid Blyton izdala leta 1942, v slovenščini pa smo jih začeli prebirati šele v 90. letih. A kljub letom, ki so pretekla od nastanka teh zgodb, je slovenska mladina kar požirala pustolovščine Anne, Dicka, George in Juliana ter psa Tima in se ob tem spraševala, kakšnega okusa je ingverjevo pivo.
Tudi zdaj, že skoraj osem desetletij po tem, ko so izvirne knjige začele izhajati, je zbirka Pet prijateljev še kako iskana, na slovenskem trgu rabljenih knjig velja za vroče blago.
Za knjigo okoli 25, za zbirko tudi do 600 evrov
Že hiter pregled spletnih oglasov razkrije, da te knjige v primerjavi s siceršnjimi cenami rabljenih knjig dosegajo precejšnje zneske. Posamezne knjige iz zbirke se prodajajo v povprečju za od 20 do 30 evrov, zelo dobro ohranjene celo po 50 evrov.
Foto: N. V. Celotne zbirke – skupno je bilo v zbirki Pet prijateljev 21 knjig – se medtem prodajajo po cenah od 400 pa tja do 600 evrov.
Cene so se najmanj podvojile
Izredno rast povpraševanja po knjigah iz zbirke Pet prijateljev opažajo tudi v antikvariatih. “Zanimanja za to zbirko je ogromno, cena posamezne knjige je v letu in pol zrasla z desetih na od 20 do 25 evrov na knjigo,” nam je povedal Staš Tajnšek iz antikvariata in striparnice Knjigoljub.
“Ogromno ljudi si knjig po takšnih cenah ne more privoščiti, zato je zdaj veliko zanimanja tudi za angleške izdaje teh knjig, saj so cene teh bistveno nižje,” je dodal.
Rasti povpraševanja po knjigah iz zbirke Pet prijateljev so pritrdili v gorenjski Bukvarni, kjer pa cene zaznavajo nekoliko nižje. “Včasih smo te knjige prodajali za pet, zdaj so po 15 evrov,” so nam povedali.
Tudi v ljubljanskem antikvariatu Alef beležijo večje povpraševanje po zbirki Pet prijateljev, cene teh knjig se po njihovih izkušnjah trenutno gibljejo okoli 20 evrov na izvod. Ob tem so opazili tudi večje povpraševanje po Skrivnostih, še eni zbirki izpod peresa Enid Blyton, pa zbirki Baletni copatki, knjigah o Harryju Potterju, Zgodbah iz Narnije ter delih J. R. R. Tolkiena in Ursule K. Le Guin.
Cen verjetno ne bo občutno znižal niti ponatis
Morda prav na novi val zanimanja za Pet prijateljev računajo tudi v Mladinski knjigi. Za spletni portal mariborinfo.com so namreč že pred časom napovedali, da za letos pripravljajo osvežen ponatis prvih petih knjig iz te zbirke.
Ponatis pa najverjetneje ne bo zbil cene knjig iz prve slovenske izdaje te zbirke, so poudarili v antikvariatu Alef: “Tako kot v primeru zbirke knjig o Harryju Potterju si namreč marsikdo želi prve izdaje.”
Preberite še: